FANDOM


Na seznamu članov tajne protifašistične in revolucionarne organizacije TIGR je med 413 člani navedenih tudi več Gočanov: Jože Kodre, Jelka Kodre Lasič, Zvonimir Lasič (1898-1977), Ivan Mercina (1885-1971; leta 1924 se je izselil v Jugoslavijo, 1941 pa so ga zaprli Italijani) in Lojze Štemberger. (vir: seznam Marijana F. Kranjca)

Goče so v obdobju 1941 do 1945 doživele številne obiske okupacijskih vojakov, ki so patruljirali in sledili informacijam o pogostih obiskih partizanov v vasi. Posledica teh obvestil je bila prisilna izpraznitev vasi v času italijanske zasedbe. Opisani pa so tudi primeri nasilja nad tistimi, ki niso hoteli sodelovati s partizanskim gibanjem. Znane so 4 žrtve prokomunističnega nasilja v času vojne.

Že 3. decembra 1941 je bil ubit Leopold Kobal z Erzelja, ki se je vračal iz gostilne na Gočah. Velja za prvo žrtev revolucije na severnem Primorskem (vir: Renato Podbersič). Po nekaterih virih naj bi ga ubili na Obeluncu med Gočami in Erzeljem.

Po nekaterih virih naj bi v začetku leta 1942 ubili Gočana Ivana Curka in Ivana Žgurja. Na seznamu žrtev, ki ga je sestavil Inštitut za novejšo zgodovino, je bil Ivan Curk, rojen na Gočah 1924 (živel na Gradišču nad Vipavo) umorjen 29. oktobra 1942 v Drnolku pri Erzelju. Na istem seznamu je Ivan Žgur (roj. 1920) z Goč, ki je bil umorjen prav tako v Drnolku, a 29.11.1943.

Dne 20. oktobra 1943 naj bi bil umorjen Božidar Ferjančič z Goč, rojen 1913. Ustreili so ga v Jamcah pri Mančah, kjer so ga našli 18. maja 1944.

Po pripovedovanju Jožeta Ferjančiča so italijanski vojaki večkrat obstreljevali Goče iz kasarne v Vipavi. Pri tem so enkrat zadeli tudi mrliško vežico na pokopališču. V vasi je bilo tudi zabarikadirano skladišče raznega materiala, med drugim tudi municije za partizane. Poleg tega je bila v vasi partizanska tiskarna, za katero so zvedeli okupatorji od domačih izdajalcev. Razlagal je tudi, kako so na skrivaj šli z volovsko vprego v Trst, kjer so na sivem trgu nakupili nekaj blaga in ga nato pritovorili na Goče. Po dolini Raše so ponoči volom kopita ovili s cunjami, da ne bi topota slišali vojaki iz postojanke v Kobdilju. Sicer je bila baje v Mančah domobranska postojanka, Italijani pa so prihajali občasno iz Vipave in ustrahovali Gočane.

Viri omenjajo več dogodkov, povezanih z medvojnimi Gočami. Novembra leta 1955 je vas obiskala skupina iz Muzeja narodne osvoboditve. Na Gočah so evidentirali požig zidanice Marije Vovk, v kateri je bila od julija do septembra 1944 partizanska bolnišnica Vera (pod Erzeljem), obstoj bunkerja pri Ivanu Beničini, kjer je delovala ciklostilna tehnika do marca 1943, ter izgon prebivalcev Goč prav tako marca 1943. Omenjena je tudi italijanska postojanka na Gočah od 10. marca 1943 do italijanske kapitulacije. [Podatki iz Letopisa Muzeja narodne osvoboditve LRS 1957.]

Odkritje tiskarne na Gočah omenja v svoji diplomski nalogi Petra Trošt (Univ. v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, 2007). Italijani so spomladi 1943 povečali pritisk na lokalno prebivalstvo. Tako so 8. marca 1943 izselili vse prebivalce vasi Erzelj, 10. marca pa je italijanska policija na Gočah našla 'tehniko Vipavskega okrožja', jo uničila, 14. marca pa izselila vaščane. Izpraznili so tudi več drugih vasi po Vipavskih brdih (Planina, Gabrje) in na nanoški strani (Sanabor, Bela).

Z izselitvijo vaščanov so verjetno Italijani želeli preprečiti oskrbo partizanskih enot pri lokalnem prebivalstvu. Po pripovedovanju Jožeta Ferjančiča so se vaščani preselili večinoma k sorodnikom v sosednje vasi ali v Vipavo, od koder so občasno hodili nazaj na Goče, kjer so morali pustiti živino, ki jo je bilo treba oskrbovati.

Stanje na območju zgornje Vipavske doline spomladi 1943 dobro opisuje pismo partijskega funkcionarja Srečka Čebrona svojemu nadrejenemu, Alešu Beblerju. Več tednov je poskušal preko Črnega vrha priti na ljubljansko področje, a mu to ni uspelo. Za aktivne komuniste piše, da so večinoma v zaporu, ker sta jih izdala bivša partizana Cvetko Grilanc - Nedeljko in Ivan Kerševan - Črni Martin, nekaj pa jih je šlo v partizane. V komentarju k pismu je navedeno, da so Italijani 8. marca aretirali 160 prebivalcev Erzelja, za Goče pa v pismu navaja, da so tudi izpraznjene. [vir: Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, 7. knjiga, Partizanska knjiga, 1989; str. 44-45).

Ob šoli od 22. julija 1953 stoji spomenik padlim med NOB in žrtvam vojnega nasilja.

Ad blocker interference detected!


Wikia is a free-to-use site that makes money from advertising. We have a modified experience for viewers using ad blockers

Wikia is not accessible if you’ve made further modifications. Remove the custom ad blocker rule(s) and the page will load as expected.